Kdo je bil Saint Germain?

Čudodelnik Evrope

Le Comte de Saint Germain (18. in 19. stol.)

Željan nadvse, da Osvobodi Božje otroke na Zemlji, je Saint Germain šel pred Gospodarje Karme in prosil za posebno dovoljenje, da se lahko vrne na Zemljo v fizičnem telesu. Uredili so mu posebno odobritev za to in pojavil se je kot Le Comte de Saint Germain, ‘čudežni mož’, ki je v 18. in 19. stoletju bil znan po vseh dvorih v Evropi s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi. Njegovi cilji so bili: preprečiti francosko revolucijo; urediti razmere med vladami Evrope in vsidrati Troedini Plamen Božje identitete v vsako srce.

Saint Germain je bil alkimist, učenjak, jezikoslovec, pesnik, glasbenik, igralec in diplomat, cenjen po vseh evropskih dvorih.

Znan je bil po mnogih spretnostih kot so npr: odstranitev razpok iz diamantov in drugih dragocenih kamnov; istočasno je pisal z eno roko pismo, z drugo pa pisal pesem, ki jo je ustvarjal v tistem trenutku; bil je sposoben enostavno izginiti v zrak; obvladal je mnogo jezikov; bil je strokovni poznavalec stvari na vsakem področju; znal je podrobno pripovedovati katerikoli dogodek iz preteklosti, kot da bi mu ravnokar bil priča.

Čeprav je bil zaželen gost na dvorih po vsej Evropi, ambiciozni kralji in njihovi zavistni ministri niso bili voljni upoštevati Saint Germainovih nasvetov in izbruh francoske revolucije je bil zato neizogiben.

Kot zadnji poskus, da združi Evropo je Saint Germain podprl Napoleona in ga začel učiti a na koncu je tudi on samovoljno začel uporabljati moč, ki mu jo je dajal Saint Germain. Priložnost, da se izogne poravnavi nakopičene karme Evrope, je bila tako do konca izgubljena in Saint Germain se je bil spet prisiljen umakniti iz karmičnih razmer.

*

Bilo je leta 1767. ‘Ste tako prijazni in mi poveste,’ je rekla grofica v. Georgy,’ ali je bil vaš oče v Benetkah okoli leta 1710?’

‘Ne, gospa,’ je odgovoril grof ravnodušno, ‘veliko dlje časa je že, odkar sem izgubil očeta. A jaz sam sem živel v Benetkah ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja.’

‘Oprostite mi, toda to je nemogoče. Comte de Saint Germain, ki sem ga poznala takrat, je bil star vsaj petinštirideset let, in vi ste videti toliko stari zdaj.’

‘Gospa,’ odvrne grof smehljaje, ‘jaz sem že zelo star.’

‘Toda potem imate zdaj okrog sto let.’

‘To je povsem mogoče,’ odgovori Saint Germain.

*

Saint Germain je bil Čudodelnik Evrope – to vemo.

Toda ali je bil on izgubljeni tretji sin princa Ferenc Rakoczy II, odstavljenega madžarskega vladarja? Ali pa je kot Vnebovzeti Mojster Saint Germain materializiral telo in se z njim pojavil v madžarski kraljevi hiši? Njegovo rojstvo, izginotje in resnična identiteta so zavite v skrivnost.

A nekaj je zagotovo: bil je zelo očitno prisoten na kraljevih dvorih Evrope v 18. stoletju. Pogosto se je pojavil in nato dobesedno čudežno izginil. Brez dvoma so bile njegove spretnosti cenjene pri takratnih velikaših Evrope.

*

V zapiskih ga. de Pompadour, princa Karla Hesse in ga. d’Adhémar je visoko cenjen in opisan kot zelo poseben. Fizično je bil vitek, srednje velikosti, lepo oblikovan in prijetnega videza. Imel je privlačne oči, ki so hitro in pronicljivo raziskale vsako stvar, na katero jih je usmeril. Nosil je diamante na vsakem prstu in na zaponkah čevljev.

Ga. d’Adhémar je svoje srečanje z njim leta 1789 opisala: ‘Bil je on, osebno… Da! Z istim videzom kot leta 1760 a moje telo je bilo že zgubano in ostarelo.’

Brezčasni, skrivnostni mož. Bil je kot, da ni stvari, ki je ne bi mogel narediti. Bil je cenjen kot velik filozof, diplomat, znanstvenik, zdravitelj, umetnik in glasbenik. Zgodovino je poznal tako dobro, kot bi sam doživel dogodke, ki jih je opisoval. Ga. de Pompadour je rekla, da ‘je včasih pripovedoval dogodke iz dvora Valois (francoska kraljeva hiša od leta 1328 –1589) ali o še bolj davnih princih s tolikšno podrobnostjo, da so poslušalci dobili občutek, da je bil očividec tega, kar je opisoval.’

*

Njegovo znanje je obsegalo vse čase in prostore na Zemlji.

‘Potoval je po vsem svetu,’ je zapisala de Pompadour. ‘Pripovedoval je o svojih potovanjih po Aziji in Afriki ter po dvorih Rusije, Turčije, Avstrije…’

Vsaj dvanajst jezikov je govoril tako tekoče, da je bil povsod, kjer je bil, sprejet kot domačin. To vključuje francoščino, nemščino, angleščino, španščino, portugalščino, ruščino in vzhodnjaške jezike. ‘Učenjaki zahoda in vzhoda so potrdili znanje grofa Saint Germaina,’ je zapisala grofica de Pomapdour z dvora kralja Louisa XV. ‘Priznali so, da je bil bolj vešč v jezikih Homerja in Virgila kot oni sami. Dopisoval se je v sanskrtu, kitajščini, arabščini kot bi bili to njegovi rodni jeziki.’

Leta 1755 je bil v Indiji z generalom Clive, kjer se je učil obdelovati dragulje. Bil je na dvoru Šaha Perzije od leta 1737 do 1742, kjer je prikazal svojo veščino precipitiranja in izpopolnjevanja dragocenih kamnov še posebno diamantov.

Po pripovedovanju ga. d’Adhémar je prav tako potoval na Japonsko. Njegova potovanja in obiski dvorov so bila nepredvidljiva, ker se je pojavil in izginil kjerkoli. A vendar je bil namen za vsem, kar je delal.

*

Saint Germain je bil  vešč v zdravilstvu in uporabi zdravilnih zelišč.

Nekateri so tuhtali (razmišljali), da je Saint Germain z uporabo zdravilnih zelišč in s preprostimi premhrambenimi navadami uspel podaljševati svoje življenje. Princ Karl Hesse je napisal: ‘Do podrobnosti je poznal zdravilna zelišča in rastline ter iznašel zdravila, ki jih je stalno uporabljal ter z njimi podaljševal svoje življenje in zdravje.’

Ga. v. Georgy je dal eliksir, ki jo je ohranjal videti staro petindvajset let vse do njenega petdesetega leta starosti. Živela je tako dolgo, da so jo imenovali večna grofica.

*

Saint Germain je bil virtuoz na klavirju in violini ter bil prav tako dovršen slikar, pesnik in umetnik. Kjerkoli je potoval, je bil dobrodošel pri učenjakih in državnikih. Ustanovil je mnoga skrivna združenja. Bil je vodilna oseba v Rožnatih Križarjih, Prostozidarjih in Vitezih Templjarjih določeno obdobje, napisal je klasiko okultnih znanj Najsvetejša Trinosofija, v kateri je uporabil sodobni jezik in starodavne hieroglife.

Saint Germain ni nikoli potrdil ali zanikal karkoli je bilo rečeno o njemu. Namesto tega se je vedno odzval z nasmeškom ali namerno dvoumnostjo. Kralj Louis XV je nadvse cenil njegovo mojstrstvo v Alkimiji in mu je zato priskrbel prostore z laboratorijem v gradu Chambord.

Leta 1757 mu je kralj prinesel srednje velik diamant, ki je imel razpoko. Rekel mu je: ‘Vrednost tega diamanta z razpoko je šest tisoč livr. Brez razpoke pa bi bil vreden deset tisoč livr. Ali lahko narediš, da se vrednost tega diamanta poveča še za teh štiri tisoč livr?’ Saint Germain pozorno pogleda diamant in reče: ‘Možno je. To lahko naredim. Prinesem ti ga nazaj čez en mesec.’

Ob dogovorjenem času je Saint Germain prinesel nazaj diamnat. Bil je povsem isti, le da v njem ni bilo več razpoke. Kralj ga je takoj poslal draguljarju, ki ga je ocenil vrednega skoraj deset tisoč livr. Kralj je naročil, da diamant prinesejo nazaj in ga shranil kot posebnost.

*

Na nekem evropskem dvoru je ta Merlin osemnajstega stoletja zaprosil, da mu prinesejo nekaj jelenovih kosti in drevesnih vej. Ko so mu prinesli, je odšel s tem v veliko jedilnico. Čez nekaj trenutkov se je vrnil in povabil vse prisotne, da vstopijo. Ko so prišli v jedilnico so vsi ostrmeli. V prostoru je bil gozd, po katerem se je sprehajal jelen in se pasel.

S podobno lahkotnostjo je Saint Germain izvedel sanje alkimistov – spremembo navadne kovine v zlato. Leta 1763 je grof Karl Cobenzl v nekem pismu napisal, da je Saint Germain ‘pred mojimi očmi preobrazil kos železa v najčudovitejše zlato.’ Podobno je Marquis de Valbelle poročal o tem, kako je bil priča, ko je Saint Germain spremenil kos srebra v zlato.

Casanova je pisal o podobnem eksperimentu, ko je Saint Germain spremenil navaden kovanec v zlatnik. Casanova je sumil, da gre za nek trik in je namignil Saint Germainu, da je morda na nek način zamenjal kovanca. Saint Germain ga je okaral: ‘Kdor dvomi o tem, kar delam, ni vreden, da govori z mano.’ Nato je nejeverneža vljudno odslovil iz svojega laboratorija.

*

Saint Germain ni bil le alkimist temveč tudi vzhodnjaški adept, ki je obvladal tehnike joge in meditacijo.

Meditiral je v položaju lotosa in bil sposoben umiriti živali, ki so bile v njegovi bližini. Lahko je ukrotil divje čebele in navedel kače k poslušanju glasbe.

Nek nemški občudovalec, J. van Sypesteyn, je napisal: ‘Včasih je zapadel v trans in ko se je ‘vrnil’, je rekel, da je bil (medtem ko je njegovo telo ležalo brez zavesti) v daljnih deželah. Včasih ga ni bilo nazaj kar nekaj časa. Nato se je nenadoma vrnil in rekel, da je bil v drugem svetu, da je govoril z umrlimi…’

*

Mojster mojstrov.

Omenja se v pismih Friderika Velikega, Voltaira, Horace Walpolea, Casanove… Bil je zaupnik mnogih takratnih državnikov. Kralj Louis XV ga je uporabil kot diplomata na pogajalnih misijah. Francoski arhivi potrjujejo, da so nemški, angleški in pruski državniki tistega časa spoštovali Saint Germaina kot avtoriteto na mnogih področjih.

‘Bil je bolj podrobno seznanjen s skrivnostmi vsakega dvora kot pa njihovi odgovorni ministri,’ je zapisala ga. de Pompadour. Voltaire omenja, da je Saint Germain poznal skrivnosti glavnih ministrov Anglije, Francije in Avstrije.

*

Čeprav so ga mnogi označevali za goljufa, je bilo očitno, da denar ni bil njegov cilj.

Bil je vedno dobro preskrbljen. Ga. de Pompadour piše, da je Saint Germain dal kralju čudovite slike ter prav tako diamante in dragulje s presenetljivo radodarnostjo. To vsekakor ni navada nekoga, ki bi grabil bogastvo k sebi.

Dejansko je bil Saint Germain človekoljub. Princ Karl Hesse ga je opisal kot ‘prijatelja človeštva, ki je želel denar le za to, da bi ga dal revnim. Bil je tudi prijatelj živali. Njegovo srce je bilo zavzeto le s tem, da osreči druge.’

Van Sypesteyn je napisal: ‘Kjerkoli je bil osebno poznan, so imeli ljudje o njem prijeten vtis. Spominjali so se ga po mnogih dobrih ali celo plemenitih dejanjih. Pomagal je mnogim revnim družinam in dobrodelnim organizacijam, ne da bi kdorkoli zvedel za to.’

V knjigi ‘Saint Germain o Alkimiji’ pravi: ‘Ko sem služil v Evropi, da bi v določeni meri odstranil revščino in zmedo, ki sta prevladovali v njej, sem uporabil univerzalno Alkimijo za ustvarjanje snovi, ki je (čeprav le začasno) poskrbela za mnoge potrebe ljudi.

*

Saint Germainovi cilji v takratni Evropi (t.j. v 18. stoletju) so bili:

– ustanoviti Združene države Evrope še preden izbruhne bližajoča se tako imenovana francoska revolucija, ki ni obetala nič dobrega;

– pospešiti napredek znanosti in tehnologije za dvig ljudi v večjo sposobnost za Duhovno prebujanje. Bil je podpornik mnogih iznajdb v industrijski revoluciji vključno z vlaki in parniki.

Njegov namen je očitno bil dvigniti srednji sloj ljudi in prepričati vladni sloj, da naredi tekoč prehod v moderno dobo. A brezbrižnost vladarjev in spletke pokvarjenih vladnih ministrov so onemogočile to.

Čeprav so vladarji bili vedno pripravljeni sprejeti Saint Germaina za svojega gosta zaradi njegovih čudežnih dosežkov, so prijazno zavračali njegove pobude. A njihovi ministri so ga, ljubosumni zaradi njegovega ugleda pri vladarjih, zaničljivo prezirali.

Kralj Louis XV je želel poslati Saint Germaina kot svojega sela na mirovna pogajanja v Amsterdam za prekinitev vojne med Francijo in Avstrijo. A kraljev ambasador v Amsterdamu je iz ljubosumja so Saint Germaina preprečil to. Ker je bil kralj v soočanju s svojim osebnostno močnejšim ambasadorjem nesposoben podpreti svojo odločitev glede Saint Germaina kot mirovnega sela, je Saint Germain tiho ostal ob strani celotnega dogajanja.

Podobno se je zgodilo v primeru s kraljem Louisom XVI, ko je njegov prvi svetovalec de Maurepas onemogočil Saint Germainu posredovati za preprečitev francoske revolucije. Ko je de Maurepas prišel z vojaki, da ga zapre v ječo, je Saint Germain temu kraljevemu svetovalcu rekel: ‘Kralj vas je izbral, da bi mu dajali dobre nasvete, a vi se brigate le za pridobivanje svoje moči. Moj čas, ki mi je bil dodeljen, da pomagam Franciji, se izteka. Tukaj me ne bodo videli, dokler ne preminejo naslednje tri generacije. Zares nesrečno je, da ste se vmešali med njegovo veličanstvo in mano. Jaz si ne bom mogel ničesar očitati, ko bo strašno opustošenje divjalo po vsej Franciji. Kot tisti, ki je pripravil pot za vse to razdejanje, boste ostali v spominu ljudi. A ne pričakujte spoštovanja, objesten in nespodoben minister. Uvrščeni boste med glavne krivce za propad kraljestva.’

Saint Germain je to izgovoril v enem dihu, se obrnil in izginil. Vsak trud, da bi ga našli in prijeli je bil zaman.

In lekcija je bila modro in boleče naučena: veliki mojstrski alkimist, ki je bil adept stoletij, se je bil prisiljen umakniti pred svobodno voljo smrtnikov, čeprav je imel najboljši namen in rešitev za globalne probleme narodov. Lahko je le svetoval a ne zapovedoval in ko je bil zapostavljen, se je bil prisiljen umakniti.

*

V zadnjem poskusu, da vzpostavi Združene države Evrope, je Saint Germain dal svojo podporo Napoleonu, ki pa je sprejemal njegovo moč (ne pa tudi nasvetov) in jo uporabil za svojo korist. Zato se je Saint Germain umaknil in pustil ambicioznega in neumno predrznega Napoleona njegovemu Waterloo.

Možnosti, da Saint Germain posreduje za odvrnitev težke poravnave karme, ki je bila na tem, da se spusti na Evropo, so bile tako zapravljene. Rekel je: ‘Ob koncu tega stoletja odhajam iz Evrope. Grem v predele Himalaye, da se spočijem. Potrebujem se spočiti. Čez natančno petinosemdeset let me bodo ljudje spet videli. Zbogom, ljubljeni moji.’

Zavrnitev Saint Germaina od strani vladarjev Evrope je povzročila njegov umik iz zunanjega sveta. In Jezusova tožba bi bila prav lahko tudi Saint Germainova: ‘O, Jeruzalem, Jeruzalem, ki si ubijal preroke in jih kamenjal…’

*

V svoji predanosti namenu Osvoboditve človeštva je bil Saint Germain neutrudno dejaven na več frontah. Ker so ga vladarji Evrope očitno zavrnili, je Saint Germain usmeril svojo dejavnost k celotnemu človeštvu, še posebno k Ameriki, kjer so se takrat vzpostavljale nove države. Bil je dejaven za njihov razvoj in za razglasitev njihove neodvisnosti, ki se je zgodila 4. julija 1776. Stal je v ozadju prvega ameriškega predsednika Georga Washingtona. Prav tako je podpiral Abrahama Lincolna in mnoge druge pomembne osebnosti nastajajočih ameriških držav.

Ko se je konec 19. stoletja po vrnitvi iz Himalaye Saint Germain ponovno pojavil, je podprl Mojstre M. (EL Morya), K.H. (Koot Hoomi) in D.K. (Djwhal Khul) pri ustanovitvi teozofskega društva.

‘(Saint Germain on Alchemy – E. P r o p e t h)

images.jpg

 

%d bloggers like this: