Meditacija je stanje bez uma. Meditacija je stanje čiste zavesti brez vsebine. Um je stalno v prometu, v gibanju: misli se gibajo, sile v gibanju, spomini se gibajo, ambicije se gibajo – vse je v stalnem gibanju. En dan znotraj, drugi dan zunaj. Tudi ko spiš se tvoje misli neprestano gibajo, to so sanje. To je razmišljanje; to je nadaljevanje skrbi..To je priprava na naslednji dan, neko podzemlje dela v tebi.

To stanje NI MEDITACIJA.

Prav NASPROTNOST tega je MEDITACIJA. Ko ni prometa, se razmišljanje ustavi. Misli se ne gibajo, sile in inspiracije se ustavijo, ti si popolnoma tih – prav ta stišanost je meditacija. V tej tišini se prepoznava resnica, nikakor drugače.

Meditacija je stanje BREZ MISLI. Ti ne moreš odkriti meditacijo s pomočjo uma. Um teži, da ovekoveči sebe. Ti boš našel meditacijo samo, če pustiš misli ob strani. Če boš “hladen”, nedoločen, skrit od misli, a opazujoč kako misli prehajajo, ne poistoveten z njimi, ne misleč “jaz sem to”.

Meditacija je zavestnost, da “jaz sem” ni um. Ko zavest prodre globlje v tebe, tedaj malo po malo začno prihajati trenutki – trenutki tišine, trenutki čistega prostora, trenutki svežine, trenutki ko se nič ne giba in ko je vse mirno. V takšnih mirnih trenutkih boš spoznal kdo si, spoznal boš skrivnost tega bistva.

Pride dan, dan velike blaženosti, ko bo meditacija postala tvoje naravno stanje. Misli so nekaj nenaravnega, ni nikakor ni tvoje naravno stanje. Ko ni misli, tedaj smo sproščeni. No to smo izgubili, izgubili smo rajsko blaženost. Toda to se lahko vrne. Samo poglej v oči otroka, tam boš videl neverjetno tišino, nedolžnost.

Vsak otrok pride na svet z meditativnim stanjem ali hitro ga uvedemo v družbeno igro – naučimo ga kako mora misliti, kako kalkulirati, da bo razumno, kako se samodokazovati, mora se učiti jezike, koncepte, besede. Tako malo po malo, on izgubi vez z lastno nedolžnostjo in bistvom. On živi zaprt, zastrupljen s strani družbe, živi en koristen mehanizem. On tako ni več človek.

Vse kar je potrebno, da ta prostor zopet zavzamemo. Ti si to poznal že prej. Zato si bil iznenaden ko si prvič spoznal meditacijo – neko zelo poznano občutenje se je rodilo, kot da je to bilo že od prej. To je resnica – to si že poznal, toda si pozabil.

Diamant je izgubljen v gomili smeti. Toda ko bi te smeti ponovno odstranili, razgrnili bi zopet našel ta diamant – to je samo tvoje. To pravzaprav nikoli ne more biti izgubljeno, to je lahko samo pozabljeno.

Mi smo rojeni kot meditanti, a potem smo se naučili živeti po navodilih uma. Naša prava narava ostane nekje skrita, globoko v nas, kot neka podvodna sila. Bilo katerega dne, bilo katere ure, če se malo potrudiš, ti lahko odkriješ, da tvoj izvor teče dalje – izvor sveže vode.

Največja radost je, da to odkriješ!

Osho

 

Eckhart Tolle: ” ..se pravi ni vam treba drugega, kot da se do kraja zaveste sedanjega trenutka. To je globoko izpopolnjujoče in pomirjevalno. Tako umaknete zavest iz umske dejavnosti in ustvarite zev neuma, v kateri ste sicer kar najbolj pozorni in zavestni, vendar ne razmišljate. To pa je tudi bistvo meditacije.

%d bloggers like this: