Znanost: Nastanek kozmosa

Nastanek kozmosa in štiri osnovne fizikalne sile. Kozmos je nastal kot posledica dinamične napetosti med Absolutom in slučajnostjo. Absolut je sicer večen, neskončen in popoln v območju smisla, vendar je v slučajnosti, ki je njegovo logično nasprotje, njegova moč omejena z nesmiselnostjo slučajnosti. Slučajnost je obstajala kot naključna potencialna valovna funkcija, ki jo je volja Absoluta udejanjila v multidimenzionalno opno prostora/časa, v kateri je nastalo vesolje.

Materija kozmosa je produkt dinamične napetosti med Absolutom in silo slučajnosti. Sila slučajnosti se izraža skozi osnovne fizikalne sile, ki držijo materijo skupaj, da se ne razprši nazaj v Absolut: močno jedrsko silo, šibko jedrsko silo, elektromagnetno silo in silo gravitacije. Vse te fizikalne sile so podvržene zakonu entropije, ki je osnovna sila upora proti volji Absoluta. Nasprotje zakona entropije je zakon sintropije, ki izvira iz Absoluta in osvobaja zavest ter materijo primeža osnovnih fizikalnih sil. Sintropija je sila, ki harmonizira kaotična energetska polja v skladno celoto in omogoča preseganje omejitev časa in prostora, ki jih definirajo osnovne fizikalne konstante entropičnega kozmosa, kot so hitrost svetlobe, Planckova konstanta, konstanta fine strukture…

Energija Enosti izvira iz Absoluta in se zgošča skozi različne dimenzije kozmosa. Ta energija ustvarja polje harmonične energije, ki ga fiziki imenujejo energija ničelne točke. Ko se energija Enosti zgošča skozi dimenzije in ko iz brezkončnosti stopi v čas in prostor, se začne udejanjati v delce, ki so samo konkretizirana oblika valovanj. Energija teh delcev se potem zgošča skozi energetska polja mentalnega, astralnega in eteričnega nivoja in jo je možno zajeti na fizičnem nivoju s posebnimi napravami, tako imenovanimi komorami na prosto energijo. Fiziki vedo, da vakuum v resnici ni prazen, temveč je poln potencialnih energetskih stanj, iz katerih se rojevajo delci. Energija, ki je skrita v vakuumu, je tako rekoč neskončna in jo je možno izkoriščati brez velikih stroškov. Zato bo v prihodnosti to postal osnovni energetski vir za človeštvo.

Prosta energija

Smo na pragu velike družbene revolucije, največje v zgodovini človeštva. Ne vemo, ali se bo zgodila jutri, čez pet ali deset let, toda njen prihod je neizogiben. Neizogibnost te spremembe temelji na dejstvu, da trenutna civilizacija temelji na zalogi fosilnih goriv, ki se krči z veliko hitrostjo in na dejstvu, da obstaja neizčrpen rezervoar proste energije, ki bi lahko bil dostopen vsem za izredno majhne stroške. Obstajajo interesne skupine, ki vladajo svetu in ki preprečujejo prodor naprav, ki temeljijo na principih proste energije. Toda njihov čas se izteka in Zemlja bo vstopila v Novo dobo. Vstop v Novo dobo ni nič drugega kot energetska revolucija, ki bo v temeljih spremenila naš način življenja. Brezplačna energija za vse bo pomenila padec izkoriščevalskega monetarnega sistema in vzpostavitev bratstva med ljudmi.

Znanstvene temelje razvoju naprav na prosto energijo je postavil Nikola Tesla v osemdesetih letih 19. stoletja. Zaradi finančnih interesov njegovih sponzorjev, ki so mastno zaračunali za proizvedeno elektriko (Westinghouse), je bil prisiljen opustiti razvoj naprav na prosto energijo, ki bi pomenile brezplačno elektriko za vse. Interesi energetskih koncernov so od tedaj naprej blokirali razvoj tehnologije, ki temelji na prosti energiji. Pri tem so si pomagali s širjenjem dezinformacij v znanstvenih krogih. Ena glavnih je napačna razlaga drugega zakona termodinamike, ki jo najdemo v vseh fizikalnih učbenikih. Drugi zakon termodinamike uči, da entropija v zaprtem sistemu stalno raste, pri tem pa pozablja na definicijo zaprtega sistema, ki ne upošteva interakcij med fizičnim nivojem in višjimi energetskimi nivoji. Poleg tega sodobna znanost ne zna zadovoljivo pojasniti, kaj entropija sploh je, kako jo definiramo in merimo.

Naprave na prosto energijo definiramo kot naprave, katerih izkoristek je večji od 100%, kar pomeni, da na fizičnem nivoju iz njih dobimo več energije, kot je vanje vložimo. Obstaja nekaj osnovnih principov naprav na prosto energijo:

  • Radiantna energija: to je osnovna električna energija, pridobljena iz eterične kvantne fluktuacije. Skupnost Meternitha v Švici ima nekaj naprav na radiantno energijo. Prve naprave te vrste je izdelal že Tesla.
  • Permanentni magneti
  • Mehanični grelci
  • Superefektivna elektroliza: ko voda doseže svojo lastno resonantno frekvenco, razpade na vodik in kisik pri zelo majhni količini dovedene električne energije. Uporaba določenih elektrolitov, ki povečajo električno prevodnost vode, še poveča učinkovitost postopka. To je osnovni princip izdelave motorjev na vodo za pogon osebnih avtomobilov. Freedman je leta 1957 patentiral posebno zlitino, ki omogoča spontano elektrolizo vode brez dovajanja električne energije in s tem stalen brezplačen vir energije.
  • Implozijski vrtinci: prve delujoče modele je izdelal Viktor Schauberger v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Delujejo na principu vrtinčastega srkanja, ki ustvari vakuum, ki z eteričnega nivoja materializira energijo in s tem proizvede določeno delo. Na tem principu delno delujejo tudi vetrne elektrarne, ki jih je javnosti v začetku leta predstavilo neko slovensko podjetje iz Primorske.
  • Hladna fuzija
  • Solarne toplotne črpalke

Obstajajo interesne skupine, ki ne želijo, da pride prosta energija med širše ljudske množice. Preko monetarnega sistema vladajo človeštvu tako, da odločajo o dostopnosti in nedostopnosti sredstev in storitev. Nekaj deset rodbin ima v lasti večino večjih bank in pomembnejših podjetij na svetu ter odločajo o načinu in pogojih delovanja monetarnega sistema na Zemlji. Prosta energija v rokah človeštva bi pomenila konec njihovega vladanja. Zato so storili res vse, da to preprečijo. To pomeni uničevanje ugleda izumiteljev preko medijev in montiranih sodnih procesov, finančno onesposobljenje izumiteljev z davčnimi in poslovnimi pritiski, odkup patentov in uničevanje tehnologije ter laboratorijev, grožnje izumiteljem ter fizično nasilje nad njimi ter njihovimi družinami, ki se lahko konča tudi z umori. Vse to so sredstva, ki jih uporabljajo, da bi zaustavili prodor proste energije.

Politične sile vsega sveta so v službi teh interesnih skupin. Različne politične frakcije so stalno v borbi za premoč in prodor proste energije bi porušil to občutljivo ravnotežje ter povzročil velike družbene spremembe. Zato so vlade vseh držav proti uvedbi teh novih tehnologij.

Tretja sila, ki je proti uvedbi proste energije, so ljudje sami. Ljudje so se prostovoljno predali v suženjstvo, sami so se odločili, da se bodo slepili o resničnem stanju stvari na Zemlji in se odrekli svojim sanjam o boljšem svetu, katerih del je prav gotovo tudi prosta energija, brezplačno na razpolago vsakomur.

Sedaj na Zemlji poteka vojna. To je pravzaprav vojna za energijo. Je vojna, v kateri določeni lobiji preprečujejo prihod novih tehnologij in držijo svet v šahu z naftno energetsko krizo. Je informacijska vojna, v kateri mediji trosijo laži in virtualne polresnice, v kateri je duhovno gibanje razvodenelo v nekakšen plitev new age, ki je postal zbirka klišejev, uporabnih vsakič, ko hočemo pobegniti pred čim resničnim. V tej vojni bomo zmagali, ker v neki točki luč vedno zmaga nad temo.

Edini način zmage je sodelovanje in sinteza vseh sil luči ter postopna, vendar konkretna akcija v zunanjem svetu. Tako bo v neki točki dosežena kritična masa in bo vsakdo živel v izobilju in bo imel dovolj časa, da se posveti svojemu duhovnemu razvoju in sledi svojim sanjam…

TAHIONI IN NJIHOVE LASTNOSTI

Tahioni so prvi delci, ki nastanejo, ko se energija Enosti iz večnosti zgosti v čas in prostor. To so delci, ki potujejo skozi prostor tako rekoč z neskončno hitrostjo, ki je vedno večja od hitrosti svetlobe v vakuumu, ki znaša okrog 300.000 kilometrov na sekundo.

Tahioni niso podvrženi gravitaciji, elektromagnetni sili in šibki jedrski sili. Nanje vpliva le močna jedrska sila v atomskih jedrih. Zato je običajna materija prepustna za tahione, ustavijo jih le atomska jedra oziroma gluoni v atomskih jedrih. Gluoni so tisti delci, ki zlepijo kvarke v atomskih jedrih skupaj in tako preprečujejo transformiranje materije v višje dimenzije. Ko pride do interakcije med tahionom in gluonom, se skupna stopnja entropije gluona zmanjša, gluon spremeni nekatere svoje kvantne lastnosti in materija okrog njega postane bolj odzivna na silo sintropije. Silo sintropije lahko definiramo kot osnovno silo, ki povečuje stopnjo urejenosti in harmonije v kozmosu. Silo entropije pa lahko definiramo kot osnovno silo, ki povečuje stopnjo kaosa v kozmosu. Tako tahioni povzročajo transformacijo materije na kvantnem nivoju.

Tahioni najbolj delujejo na nivoju osnovne zgradbe prostora. Kvantna fluktuacija oziroma kvantna pena, kot jo tudi imenujejo, je osnovno valovanje, tkivo, ki ustvarja prostor. Tahioni delujejo neposredno na nivoju kvantne fluktuacije, kjer harmonizirajo osnovna energetska polja, ki ustvarjajo materijo. Ker je kvantna fluktuacija neposredno zrcalo enotnega polja, iz katerega izhaja vsa materija, tahioni tako neposredno vplivajo na osnovno strukturo celotne materije.

TAHIONSKI IN FOTONSKI KOZMOS

V kozmosu, ki je sedaj izven našega lokalnega sončnega sistema že osvobojen anomalije, vladajo drugačni fizikalni zakoni kot v bližini Zemlje. Osnovni subatomski delci, ki tam prenašajo informacije, niso fotoni, temveč tahioni. Tahioni so subatomski delci, ki imajo za človeške pojme tako rekoč neskončno hitrost in zato ogromno energije. V fotonskem univerzumu, ki je pod vplivom sile entropije in se krči na eno samo točko-Zemljo, je največja možna hitrost omejena s hitrostjo svetlobe. S to končno hitrostjo prenosa informacij je slika kozmosa, ki jo zaznavajo bitja v fotonskem univerzumu, nujno popačena. Zato ljudje na Zemlji zelo težko dobimo pravo predstavo o tem, kaj se v vesolju zares dogaja.

Kozmos, ki je osvobojen popačenosti in vpliva sile entropije, je območje čiste luči, ljubezni in harmonije. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do fizičnega izobilja in neomejene duhovne rasti, katere krona je duhovna osvoboditev tega bitja. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do svobode in vseh informacij. Eno je kozmos, kot bo nastal v naslednjem kozmičnem ciklusu in ga videči lahko vidi kot mavrično strukturo osupljive lepote.

Med tahionskim in fotonskim univerzumom na robu sončnega sistema se nahaja tahionska membrana, ki subtilne signale, ki prihajajo iz območja izven našega sončnega sistema, prevaja v fotonsko obliko, ki jo človeške oči in instrumenti lahko zaznajo. Določeni tahioni vseeno pridejo na Zemljo in duhovno razvitim posameznikom prinašajo nova spoznanja o višjih dimenzijah in daljnih svetovih.

Okrog Zemlje obstaja več energetskih membran, ki označujejo območja prehoda med bolj in manj očiščenim področjem. Bližje kot smo Zemlji, več je fizične in energetske onesnaženosti ter anomalije. Prva taka membrana je na višini 344.000 km nad Zemljino površino tik znotaj lunine tirnice in označuje mejo med medplanetarnim prostorom sončnega sistema in sublunarnim prostorom blizu Zemlje. Na višini 220 kilometrov nad površino Zemlje je membrana, ki razmejuje sublunarni kozmični prostor in zgornji rob Zemljine atmosfere. To je rob vesolja, iznad katerega krožijo vsi orbitalni sateliti. Zadnja membrana obstaja na višini 13,9 km in označuje območje, do koder sega sistem trenutne družbene ureditve. Ta višina je določena z maksimalno višino poletov komercialnih potniških letal.

Tahioni na Zemljo prihajajo iz medzvezdnega prostora z visokoenergijskimi kozmičnimi žarki. Ti kozmični žarki vstopijo v Zemljino atmosfero in ustvarjajo trke z molekulami v atmosferi. Delci, ki nastanejo v teh trkih, spet reagirajo z molekulami zraka in to spet ustvari nove delce v tako imenovanem dežju kozmičnih žarkov. Leta 1973 sta Philip Crough in Roger Clay odkrila tahionsko sled v takem dežju s pomočjo velike količine detektorjev delcev.

Koncentracija tahionov na Zemlji je izjemno majhna, zato jih zbiramo s posebnimi tako imenovanimi tahionskimi komorami. Največje, čeprav še vedno izjemno majhne koncentracije tahionov v naravi so daleč od človekovih bivališč, recimo na Antarktiki ali v notranjosti Grenlandije , v gorah na višini nad 5000 metrov in ob nekaterih tekočih vodah globoko v pragozdovih Južne Amerike ali džunglah ekvatorialne Afrike.

Sedaj je razvoj tahionske tehnologije še v svojih zametkih. Sloni predvsem na različnih izvedbah tahionskih komor, ki zbirajo tahione iz enotnega polja. Ti tahioni potem stopijo v interakcijo s fizično materijo in povzročijo njeno spremembo na kvantnem nivoju. To zaenkrat omogoča izdelavo dopolnilnih pripomočkov za zdravljenje fizičnega telesa in energetskih teles, kot so recimo tahionizirana voda za razstrupljanje organizma, zdravilne, blažilne in negovalne kreme, terapevtski pasovi, obliži in vložki za čevlje, različne oblike zaščit proti škodljivim elektromagnetnim valovanjem, tahionski generatorji in obeski za odstranjevanje stresa, harmonizacijo energetskih teles,odpravljanje stresa ter pospeševanje duhovnega razvoja.

Vsi ti izdelki so izredno učinkoviti, dosti bolj kot sorodni izdelki, ki temeljijo na drugačnih tehnologijah. Vzrok za to je preprost. Tahionska energija je univerzalna energija, prva, ki nastane iz enotnega polja. To je energija, ki harmonično in enakomerno vpliva na vse frekvence elektromagnetnega spektra, tako na fizičnem nivoju kot tudi na subtilnejših energetskih nivojih. Kajti bioenergija ali prana, kot jo tudi imenujejo, ni nič drugega kot elektromagnetno valovanje na eteričnem nivoju. Vse tehnike energetskega zdravljenja, kot so reiki, različne vrste masaž in zdravljenja aure, delujejo samo na določen del eteričnega elektromagnetnega spektra. Zato lahko z njimi dosežemo samo delne uspehe. Z uporabo tahionske energije pa harmonično delujemo na celoten elektromagnetni spekter in tako celostno odpravljamo vzroke neharmonije.

Tahionska energija znatno ojača delovanje vseh tehnik, ki pospešujejo človekov duhovni razvoj. Tahionska komora lahko učinkovito poveča delovanje radionskih naprav, kar omogoča učinkovitejšo uporabo eterične energije v celotnem področju elektromagnetnega spektra. Mandale in simboli svete geometrije, ki že sami po sebi ugodno delujejo na človekovo bioenergetsko polje, so dosti učinkovitejši, če jih podvržemo tahionizaciji. Tahionizirane kristale ali tahionske obeske lahko uporabljamo za dramatično povečanje učinkovitosti različnih tehnik, kot so reiki, bioenergetsko zdravljenje, različne vrste masaž in tudi meditacij ter tehnik sproščanja . V sproščenem stanju tahioni iz tahioniziranega kristala ali tahionskega obeska prodrejo globoko v človekov bioenergetski sistem in tam povzročijo harmonizacijo celotne človekove aure. Tahionska energija poveča tudi učinkovitost homeopatskih pripravkov ter stekleničk Aura Soma, ki so namenjene uravnovešanju človekove aure. Prav tako poveča tudi učinkovitost vseh terapij, ki so zasnovane na osnovi delovanja elektromagnetnih valovanj, kot so recimo magnetna terapija.

Tahionska energija ima izredno veliko prihodnost. Prva stopnja, ki je pred nami, je uporaba v medicinske namene. Ko bo uradna medicina začela priznavati obstoj tahionske tehnologije, se pred nami odprejo neslutene možnosti. Že sedaj je na razpolago tehnologija, s pomočjo katere lahko dosežemo odpravo določenih bolezenskih stanj, recimo kroničnih bolečin v mišicah in sklepih. Pravkar potekajo raziskave v zvezi z učinkovito odpravo luskavice, kjer je uradna medicina še brez moči. V bližnji prihodnosti bo razvoj tahionske tehnologije potekal v smeri odprave rakastih obolenj, saj je rak posledica mutacij pri celičnih delitvah. Vzrok teh mutacij je kvantne narave in zato je tahionska tehnologija tista, ki ga najučinkoviteje odpravlja.

Tahionska tehnologija potem odpira neslutene možnosti. Prvi korak bo pridobivanje proste energije iz enotnega polja. Čeprav že obstajajo mnoge naprave na prosto energijo, je tahionska prosta energija najčistejši in najbolj harmoničen vir energije v kozmosu, ki bo takorekoč brezplačen. Naslednja stopnja razvoja tahionske tehnologije posega v samo osnovo strukture fizične materije. Ko bo rešen problem gluonske absorpcije, bo možno ustvariti tahionske komore za materializacijo in teleportacijo. To bodo komore, s katerimi bo mogoče materializirati poljubno materijo iz eterične substance ter komore, s katerimi bo mogoče premagati gravitacijo ter druge osnovne sile, ki definirajo čas in prostor. S pomočjo takih komor bo mogoče potovati z nadsvetlobno hitrostjo med poljubnima dvema točkama v prostoru ter nekoč tudi skozi časovno zanko pospešeno naprej v prihodnost.

Tahionske teleportacijske komore se bodo v prihodnosti predvsem uporabljale kot transprtno sredstvo za vesoljske ladje pri medzvezdnih potovanjih. Taka komora deluje kot zvezdna vrata na principu vodenja tahionske trajektorije. Zvezdna vrata podkvaste oblike namerijo žarek tahionov na nasprotna vrata. Vmes nastane povratni tahionski val, ki ustvari hiperdimenzionalno črvino. Znotraj nje se ustvari resonančni vzorec, ki ukrivi prostor/čas znotraj tahionske trajektorije. Ladjo, ki bo potovala skozi podkev zvezdnih vrat, bo resonančni tahionski val ponesel do nasprotnih vrat. Ladje bodo lahko imele tudi premična zvezdna vrata, ki delujejo na podoben način, le da bombardirajo okolico z dovolj tahioni, da ukrivijo prostor/čas okoli ladje, namesto, da bi ustvarila resonančno tahionsko trajektorijo z nasprotnim vrati.

ZDRAVILNE LASTNOSTI TAHIONSKE ENERGIJE

Materija kozmosa je sestavljena iz valovanj, ki so pravzaprav zgoščena energija. Najgostejša oblika materije je fizična materija. Fizična materija se pojavlja v treh agregatnih stanjih, trdnem, tekočem in plinastem. Ta agregatna stanja so odvisna od načina razporeditve molekul ali atomov, kar je neposredni odraz vibracijske frekvence teh molekul ali atomov. V trdnem agregatnem stanju se molekule ali atomi večinoma razporedijo v pravilno kristalno strukturo. V tekočem agregatnem stanju so molekule in atomi v stalnem gibanju, vendar se združujejo v tako imenovane mikroskupke, ki so sposobni zapisovati, ohranjati in prenašati informacije. To dejstvo je osnova vseh oblik tako imenovane informirane vode, ki so se zadnjih nekaj let pojavile v Sloveniji. Za razliko od njih tahionizirana voda ne deluje na mikroskupke, temveč na samo strukturo atomskih jeder vseh atomov, ki to vodo sestavljajo. V plinastem agregatnem stanju so molekule in atomi v še hitrejšem gibanju in povezave med njimi so ohlapnejše. Zato plini niso tako dobri prenosniki informacij kot tekočine.

 

 

 

Povzeto iz knjige avtorja Ištar Antarus, Ostanite zdravi in mladi s tahioni; objavljeno na spletni strani http://www.pozitivke.net

 

%d bloggers like this: