Zgodba, ki v nekaj različicah že lep čas kroži po svetovnemu spletu, je v resnici izjemno poučna. Je zgodba o temeljno različnih in nasprotujočih si pristopih do življenja.  »Nekega večera, ko je mama pripravljala večerjo, je stopil v kuhinjo njen
enajstletni sin.  Z uradniško hladnokrvnostjo je pomolil mami pod nos popisan
list papirja. Mama si je obrisala roke v predpasnik in začela z zanimanjem
brati:
• pokosil sem travo – 20 evrov
• pospravil sem svojo sobo – 10 evrov
• šel sem v trgovino po mleko – 10 evrov
• pazil sem na sestrico (tri popoldneve) – 60 evrov
• v šoli sem dobil dve odlični oceni – 50 evrov
• vsak večer odnesem smeti – 50 evrov
SKUPAJ: 200 evrov.

Mama je nežno pogledala svojega odraščajočega sina. V srcu ji je vstalo
tisoč spominov. Vzela je nalivnik, obrnila list in začela pisati:


• za to, da sem te devet mesecev nosila pod svojim srcem – 0 evrov
• za vse neprespane noči ob tebi, ko si bil bolan – 0 evrov
• za vse večere, ko sem te zibala, ker si bil žalosten – 0 evrov
• za vse trenutke, ko sem brisala tvoje solze – 0 evrov
• za vse, kar sem te dan za dnem naučila – 0 evrov
• za vse zajtrke, kosila, malice, večerje in sendviče, ki sem ti jih pripravila
– 0 evrov
SKUPAJ: 0 evrov
List je z nasmehom izročila sinu. Ko je sin prebral, sta se mu v očeh zalesketali
dve veliki solzi. Z nerodno kretnjo se je obrisal, obrnil list in na svoj
račun napisal: PLAČANO! Nato je skočil mami v naročje in prekril njeno lice s
poljubi. Ljubezen je neprecenljiva ali pa je ni.«
Zgornja zgodba, ki v nekaj različicah že lep čas kroži po svetovnemu
spletu, je v resnici izjemno poučna. Je zgodba o temeljno različnih in nasprotujočih
si pristopih do življenja.
Enajstletni otrok simbolizira odnos do življenja, kjer vsako človeško dejanje
postane plačljiva storitev, kar lahko poimenujemo tudi komercializacija.
Danes je takšno ravnanje v resnici zaželeno, sprejemljivo in celo nagrajeno.

V šolah se danes npr. že v nižje razrede uvaja podjetništvo oziroma podjetniške
vsebine, prav tako se že v najzgodnejših letih spodbuja medsebojno
tekmovalnost in sebičnost. Družba je dobesedno prežeta z »vrednotami«
tekmovalnosti, sebičnosti in želje po uspehu – tako v materialnem kot osebnostnem
smislu. Takšen pristop uničuje naše družbene skupnosti in večini
ljudem povzroča materialne in duševne stiske.

Medtem pa materin odziv predstavlja človeške odnose, ki temeljijo na
altruizmu (nesebičnosti) in medsebojni delitvi dobrin, ki sta le izraza mogočne
sile, ki povezuje človeštvo – ljubezni. Človeštvo brez nesebičnosti in
medsebojne delitve dobrin sploh ne more preživeti. Če bo prevladala komercializacija, bomo v resnici pogubljeni.

Vredno je razmisliti o tem.

 

 

Iz knjige Ekonomija delitve

%d bloggers like this: